22 odgovorov v tej temi

[Ziga]

A gre kdo od vas tako daleč, da sam platke jedka in ker se mi dozdeva, da je gotovo nekdo tak - vprašanja, kaj pa drugega

Kje kupujete prazne plate? Delate s prenašanjem maske preko fotopapirja (ali reklam, itd.), s fotosprejem ali s predpripravljenimi platami (presensitised)?

Kje kupujete kemikalije (peroksid, razvijalec, mogoče kislino (kljub temu da se baje da tudi z navadnim destiliranim kisom)...)?

Trenutno je najboljša varjanta, ki sem jo našel, tole: http://www.megauk.com/ Imajo vse potrebno in še kaj viška, ampak če se da material dobit kje pri nas, bi blo pa še toliko bolje.

[jetam]

Da, nekdo je tak.
Normalno delam po foto-postopku.
NaOH (razvijalec) dobiš v vsaki kemijski trgovini, pa tudi v marsikateri manj kemijski trgovini, je pa tudi v obliki raztopine za čiščenje odtokov, samo je problem, ker ni vedno navedene točne koncentracije.
Raje kot HCl + H2O2, ponavadi uporabim FeCl3, dobiš v trgovinah z elektroniko (HTE ipd.), sam ga sicer kupim na sejmu v Italiji.
Foto-lak dobiš v trgovinah z elektroniko (HTE, IC-elektronika ...).
Če delaš na eurocard formatu se morda splača vzeti že premazane plošče, ker sam ne boš nikoli nanesel laka tako enakomerno, kot to naredijo v tovarni.
Drugače dobiš pri nas prazne plošče zelo ugodno - cca. 2€.

S kisom bi v teoriji šlo 2 CH3COOH(aq) + Cu(s) ----> Cu(CH3COO)2(aq) + H2, samo bi trajalo zelo dolgo in je možno, da bi celo lak/flomaster prej odstopil.
Vsekakor ni vredno, ker tudi kis nekaj stane in železov(III)klorid lahko uporabiš večkrat.

[Ziga]

http://www.youtube.c...p;v=D8M5BIo0a9Y

Temule pobu kar dobro deluje ta varjanta s kisom, tako da vsaj za probat bo, glede na to da so cene sestavin praktično zanemarljive v primerjavi s komponentami, ki potem čičajo v tej ploščici, poleg nje, itd.

Kje pa imajo pri nas te predpripravljene ploščice? Glede na to koliko packarije in časa se prihrani, z bistveno kvalitetnjšim rezultatom, se mi zdi to zaenkrat najbolj priblačna opcija...

Prispevek uredil/a: Ziga, 20 januar 2013 - 10:12 .

[mte]

Jaz delam po postopku prenosa tonerja z laminatorjem. Na forumu elektronik.si imaš dve temi z ogromno napisanega, moje iztočnice pa so naslednje:

1. tisk z laserskim tiskalnikom na povoščen papir, ostanek od folij za zavijanje zvezkov, toner mora bit original. Deluje tudi z reklamami (spar, hofer, lidl, ...), vendar je tam več dela z odstranjevanjem ostankov.
2. posprejat po tonerju z Density Toner spreju (dobiš v kakšni trgovini s tiskarskim materialom)
3. dobro očiščena vitroplast ploščica (vim+finožična blazinica za pomivanje posode)
4. natisnjeno vezje s selotejpom zalepiš na ploščico, če imaš dvostransko vezje s pomočjo lukenj poravnaš vse skupaj
5. predelan laminator na višjo temperaturo (če imaš srečo s kombinacijo tonerja in laminatorja ter vezje ni preveliko lahko deluje tudi brez predelave). Namesto original termostata sem uporabil kapilarni termostat od pečice. Nastavljeno tako, da doseže max 195°C, več si ne upam ker bi hitreje uničilo material laminatorja. Večinoma so laminatorji zelo podobni, vendar novejši modeli s Hoferja imajo drugačen princip, ki je za to metodo neuporaben. Število prehodov odvisno od velikosti vezja.
6. jedkanje v mešanici vode, hcl in h2o2, razmerje cca 3:2:1, po potrebi dodajaš, da se zadeva ne zjedka prehitro ali prepočasi (minuto, 2, 3, je še ok). Hcl dobiš v kakšni agro trgovini ali merkurju, h2o2 pa sem jaz dobil v litrski embalaži v lekarni. Količina mešanice naj bo ravno toliko da pokrije ploščico (lahko manj, ni pa potrebno več).

Ko postopek naštudiraš in prilagodiš svoji opremi (toner, laminator, ...), je metoda precej hitrejša od fotopostoka, natančnost pa ne bi smela biti bistveno slabša. Jaz sem recimo nad fotopostopkom obupal, ker nisem uspel fotolaka v spreju enakomerno nanesti tako, da je na obeh straneh tudi enako debel. Baje z lakom P-501 od Cinkarne Celje je to lažje ker nanašaš s čopičem, ampak ga moraš kupit 1 liter, kar je precej drago glede na to da se ti v kakšnem letu ali dveh sesiri in ti ga tričetrt ostane neuporabnega.
lp

[Ziga]

Še en zanimiv link:

http://www.instructa...tter-etc/#step1

mene je prepričal, tako da imam na dosegu roke že HCl in H2O2. Upam da v nekaj dneh že lahko povem kako je šlo

[jetam]

Še en zanimiv link:

http://www.instructa...tter-etc/#step1

mene je prepričal, tako da imam na dosegu roke že HCl in H2O2. Upam da v nekaj dneh že lahko povem kako je šlo

Saj ta postopek je čisto v redu, samo glede ekologije pa ni bistveno boljši, v vsakem primeru dobiš v raztopini CuCl2.
Problem je, da H2O2 sam po sebi relativno hitro razpade na vodo in kisik, FeCl3 pa je zelo obstojen, tako da če ne jedkaš pogosto se to bolj splača, vasj če ga dobiš po neki normalni ceni.

[Ziga]

Here's what's going on chemically:

Before there's much copper dissolved in the solution, Cu + 2 HCl + H2O2 -> CuCl2+ 2H2O is the dominant net reaction. That is, the extra oxygen in solution from the peroxide is oxidizing the copper metal, in presence of the acid, to make copper (II) chloride. That's our starter etchant. The resulting CuCl2 shoud be a nice emerald green color.

After you've dissolved a lot of copper into the solution, and used up all the peroxide, the copper chloride does most of the etching for you: CuCl2 + Cu -> 2 CuCl. That's the end etchant.

Eventually you etch so much that you convert all the CuCl2 into CuCl, which doesn't dissolve copper (and is a yucky brown color). As long as you've got enough acid in the solution, you can simply add more oxygen to re-oxidize the copper(I), making more copper(II) chloride and water: 2 CuCl + 2 HCl + O -> 2 CuCl2 + H2O. And then you can etch again.

Je že res, da nastaja CuCl2, ampak če jedkaš večkrat v isti raztopini (oz. jedkaš v primerno majhni količini raztopine za velikost ploščice ali pa namerno raztopiš nekaj bakra k raztopini) večina te snovi naprej reagira z bakrom in dobiš monoklorid, ki pa je veliko manj reaktiven in zato primernejši za shranjevanje. Ko pa se spet lotiš dela dodaš nekaj peroksida ali raztopino dobesedno "preluftaš".

Ne pravim, da sem odkril ameriko (prej toplo vodo), ampak vseeno se mi zdi ta postopek "manj svninjski" kot tisti z FeCl3. Na koncu koncev je treba pa itak ostanek odnest na deponijo oz. oddat kot nevaren odpadek, s čimer koli že delaš, tako da neke bistvene razlike res ni.

[jetam]

Je že res, da nastaja CuCl2, ampak če jedkaš večkrat v isti raztopini (oz. jedkaš v primerno majhni količini raztopine za velikost ploščice ali pa namerno raztopiš nekaj bakra k raztopini) večina te snovi naprej reagira z bakrom in dobiš monoklorid, ki pa je veliko manj reaktiven in zato primernejši za shranjevanje. Ko pa se spet lotiš dela dodaš nekaj peroksida ali raztopino dobesedno "preluftaš".

Ne pravim, da sem odkril ameriko (prej toplo vodo), ampak vseeno se mi zdi ta postopek "manj svninjski" kot tisti z FeCl3. Na koncu koncev je treba pa itak ostanek odnest na deponijo oz. oddat kot nevaren odpadek, s čimer koli že delaš, tako da neke bistvene razlike res ni.

Ne pravim, da je postopek s kislino slab, pravim, da ni nič bolj "zdrav", kvečjemu manj.
Pri delu s solno kislino, se vedno pojavi tudi HCl v plinasti obliki in mislim, da vsi vemo, kako je strupen.
CuCl2 ni ravno nekaj, kar bi povzročalo težave zaradi reaktivnosti in je manj strupen od CuCl, v vsakem primeru, če ga zliješ v kanalizacijo je vpliv na okolje zaradi bakra (Cu2+) zanemarljiv v primerjavi s tem, koliko Cu2+ iz CuSO4 se uporabi za škropljenje v kmetijstvu.
Če ga hraniš v temi, H2O2 razpade cca. 10% na leto, zmešan s kislino in ostalimi nečistočami razpada bistveno hitreje.

Je pa res, da izgleda bolj čisto, ker sta kislina in peroksid prozorna za razliko od železovega(III)klorida.

[Ziga]

No, da se malo pohvalim

Tole je 2. poizkus, prvi je šel v maloro ker sem predolgo svetil na fotoprevleko. Mislim, da je za domač izdelek tole prav fino izpadlo, edini problem se je pokazal pri jedkanju - pozimi namreč ne deluje najbolje na zunanji temperaturi, kar pomeni da je bilo treba fajn zračit dnevno sobo in jadkat na sobni temperaturi, kjer je šla stvar potem bistveno hitreje.

Rezultat:



Zdaj pa naslednje vprašanje - s čim vrtate luknjice? Sveder že imam, nimam pa strojčka ki bi imel tako majhno glavo. Kaj je najugodnejša varjanta, ki ste jo našli?

Prispevek uredil/a: Ziga, 23 januar 2013 - 01:26 .

[Tuub]

Super ti je ratalo, najbrž si zelo zadovoljen
Vrtaš s tistim ta malim vrtalnikom, ki izgleda kot ena "cev", na koncu ima podobno glavo kot navadni ročni vrtalnik. Ne vem kako se mu že reče, je pa zelo poceni. Z ročnim ne gre, ker ne moreš delati dovolj natančno, tudi s stojalom ne, ker se vedno malo premakne, vsaj pri meni je tako. Poglej na slo-tech forum, tam piše vse o diy platah, tudi vrtanju.

[Ziga]

Očitno imam danes res precej sreče - v kleti od dedka sem našel vrtalnik z glavo ki začuda lahko drži tudi milimeterski sveder in eno prastaro stojalo za vrtalnik, ki je, svojim letom primerno, zelo robustno ("takih danes ne delajo več" varjanta ) in je vse skupaj super delalo - napajalnik je že 3/4 sestaljen, jutri grem samo še po tistih nekaj kondenzatorjev, ki jih nisem imel doma. Skratka happy day

[Tuub]

Ja, ful nagradi takšno delo, me veseli da je šlo. Jaz sem za stojalo dal 50 eur in je čisto neuporabno
A to delaš za tiste Harrison module, ali boš zdaj naredil kar SSL9K?
Meni še vedno nista jasna tista C3 in C4 iz pdf-ja, ki sem ti ga poslal. Glede na vrednost bi lahko bil kot glajenje, a bolj ugibam. Ali se tebi kaj sanja o tem? Pri custom trafotu z dvema odcepoma ju ne bi rabil, tu pa očitno nekako ločujeta +-18V od 48V, res ne vem zakaj sta notri. Tipu je vsekakor zelo jasno kaj dela.
http://www.studio21....Y_9k_Preamp.pdf

[jetam]

Ja, ful nagradi takšno delo, me veseli da je šlo. Jaz sem za stojalo dal 50 eur in je čisto neuporabno
A to delaš za tiste Harrison module, ali boš zdaj naredil kar SSL9K?
Meni še vedno nista jasna tista C3 in C4 iz pdf-ja, ki sem ti ga poslal. Glede na vrednost bi lahko bil kot glajenje, a bolj ugibam. Ali se tebi kaj sanja o tem? Pri custom trafotu z dvema odcepoma ju ne bi rabil, tu pa očitno nekako ločujeta +-18V od 48V, res ne vem zakaj sta notri. Tipu je vsekakor zelo jasno kaj dela.
http://www.studio21....Y_9k_Preamp.pdf

Mogoče zato, ker bi bil drugače praktično kratek stik med srednjim in krajnima odcepoma na sekundariju transformatorja oz. če bi transformator preživel, bi skuril diode.

[Ziga]

A to delaš za tiste Harrison module, ali boš zdaj naredil kar SSL9K?

Ta napajalnik bo za eno rundo Harrisonov za kolga, ki jih je zrihtal. Obljuba dela dolg, tako da vsaj eno rundo jih bom usposobil, preostanek pa odvisno od tega, kako bo prva runda zvenela. Je pa takle napajalnik tako vseuporaben, da bo ta matrica verjetno doživela še kar nekaj iteracij

[_ID_]

Ja, ful nagradi takšno delo, me veseli da je šlo. Jaz sem za stojalo dal 50 eur in je čisto neuporabno
A to delaš za tiste Harrison module, ali boš zdaj naredil kar SSL9K?
Meni še vedno nista jasna tista C3 in C4 iz pdf-ja, ki sem ti ga poslal. Glede na vrednost bi lahko bil kot glajenje, a bolj ugibam. Ali se tebi kaj sanja o tem? Pri custom trafotu z dvema odcepoma ju ne bi rabil, tu pa očitno nekako ločujeta +-18V od 48V, res ne vem zakaj sta notri. Tipu je vsekakor zelo jasno kaj dela.
http://www.studio21....Y_9k_Preamp.pdf

C3, C4 in BR2 tvorijo kaskadni množilnik napetosti. Ker je izhodna napetost trafota 20V (izmenična) mi pa hočemo 48V regulirano enosmerno napetost gre to laično takole. Ko polnovalno usmerimo izmenično napetost v enosmerno se nam izmenična napetost poveča za faktor (koren iz 2 oz. 1,4142. Se pravi imamo sedaj 20x1,4142=28,3V. Potem je potrebno upoštevati še padec napetosti na diodah t.j. cca. 0.2V na diodo- se pravi 0.8V kar na koncu znese 28,3V-0,8V=27.5. Ko obremenimo trafo se njegova napetost še nekoliko sesede, tako da je realno pričakovati okrog 26V napetosti pod obremenitvijo. Ker nam napetost 48 V regulira linearni regulator LM317 in deluje tako da na njega pripeljemo nekaj voltov višjo napetost od 48V (preostanek se kuri na njem in je obvezna montaža hladilnega rebra) moramo zvišati napajalno napetost iz 26V na cca 50V. No in tukaj nastopita C3 in C4 skupaj z BR2.

[Ziga]

Hm... sem šel še enkrat pogledat shemo in kakor vidim, je veja za 48V priklopljena na zaporedno vezana odvoda sekundarja, torej prejme (20V + 20V)*sqrt(2) =~ 56.4V DC. Edini smisel, ki ga vidim, je ločitev mostičkov med seboj, da neka mala enosmerna napetost na enem od mostičev ne povzroča konstantnega toka na diodah drugega mostiča. Seveda je verjetnost, da sem brcnil v temo, ampak vsej tisto z napetostjo na vhodu v drugi mostič pa mislim da bi kar moralo držat...

[_ID_]

Ja, glede napetosti imaš prav! Nisem dovolj natančno pogledal sheme, mi je pa bilo čudno zakaj avtor vezja nebi vzel 40V, če jih ima na voljo. Čemu torej služijo kondenzatorji pa bom še malo raziskal.

[_ID_]

Torej, po mojem mnenju C3 in C4 omejita tok, ki teče v mikrofon. Če ta dva kondenzatorja povečaš, povečaš tok skozi vezje in obratno če ju zmanjšaš

Prispevek uredil/a: _ID_, 24 januar 2013 - 06:15 .

[Tuub]

ID, to nista upora, da bi omejila tok. Mic si ga sam vzame kolikor rabi.
Žiga, odcep ima ac, tistega nekaj dc v omrežju je zanemarljivo, še nisem videl problema s tem. Jaz sem nekaj sanjal z glajenjem, pa sta kondija pred gretzom, torej ne gre za to.
Jetam, očitno je res nekaj v zvezi s sredinskim odcepom, a če pogledaš diode v gretzu ne vidim kako bi lahko kaj skuril.
Glede na to kako je vezan sredinski odcep na mase, gre očitno za množilnik napetosti. Izgleda malo nenavadno, ker so mase komplicirane, C3 in C4 skupaj z diodama v gretzu tvorita množilnik napetosti. Domnevam, da je tako, lahko da se motim, ker mi do sedaj ni bilo treba kaj dosti uporabljati sredinske odcepe v napajanjih. Imamo srečo, da se nam pri nas ni treba zajebavat s tem, ker so tu custom napajalni trafoti poceni in si lahko privoščimo "enojni" odcep za vsako vejo.

[_ID_]

Kondenzatorja omejita tok zaradi svoje reaktance

[Tuub]

Teoretično imaš prav, zaradi kapacitivne reaktance se kondenzator z nižanjem frekv. vedno bolj upira toku. Vendar bi bilo drago in najbrž nepraktično, da bi se tega posluževali v našem praktičnem napajalniku? Sprašujem, ker ne vidim razloga, da bi to delali s kondenzatorjem na ac, če so za to upori na dc. Pri veznih kondenzatorjih je to bolj očitno in pride prav, pa še tam bi raje plačali manj za manjše in boljše kondenzatorje. O flitrih raje ne bom...
Če se vrnem na phantom napajalnik ne vidim praktičnega razloga, da bi pred gretzom kakor koli omejevali tok. Mikrofon ga rabi par mA, gretz zdrži kak amper, ker je tok majhen so lahko majhni upori v filtru. Torej tista dva 6k8 upora ga omejita in ustvarita enak potencial, da se kak din. mic ne uniči. Včasih pred tem še 100-200R upor omeji tok.
Bolj me zanima, če je tisto res množilnik, ker si ga še vedno nisem doživel tistega aha trenutka.

[jetam]

Nekaj sem že napisal, pa ne vem, če je kdo prebral.
Gretz je na "minus" strani vezan na srednji odcep na sekundariju transformatorja, da 48 V poda glede na 0 V glavnega napajalnika.
Če bi tista dva kondenzatorja prevezal, bi skozi levi diodi gretza izmenično tekel tok iz srednjega odcepa v krajna. In to ne tok v rangu nekaj mA ampak nekaj 10A, ker bi bilo ob trenutkih skoraj isto, kot če bi enostavno povezal dva odcepa transformatorja skupaj.

[Tuub]

Eureka, točno to bi se zgodilo. Čudno se mi je zdelo tisto z množilnikom, čeprav so nekje vezje dvakrat tako opisali mi ta masa ni šla v račun. Dobro se je znašel z danim trafotom, takšni inžinirji so mi všeč. Thnx.

p.s.: zaradi stika skurjen odcep na trafotu lahko fajn poči in smrdi. 10A, ja

Prispevek uredil/a: Tuub, 26 januar 2013 - 09:21 .