Vsi vemo, da je EMA Najbolj popljuvan festival, obenem pa medijsko najbolj pokrit in s tem zelo zanimiv za vse, ki delujete na glasbenem področju. Zato po pregovoru: »Preučuj staro, da boš spoznal novo«, podajam še zaključno besedo mojega videnja prireditve:
Ocena priprave: scenografija in looking je bil glede na rang zelo soliden. Kamere so tekle in vsak izvajalec je imel primerno prezentacijo. Je pa močno šepal »sound« vokalov in razmerja z glasbo, ampak to je itak RTV klasika in je o tem škoda izgubljati besede. Prav gotovo je bilo vodenje prireditve eno najbolj neinventivnih in težko prebavljivih tečnarjenj, kar sem jih videl v zadnjih letih. Peter Poles in njegova igralska babja histerična polovica in tretja babnica, ki se je sukala v green roomu so reciklirali večer v neko nevrotično konfuzno nadrealistično tečnanje, za katerega ne najdem opravičila. Slab tekst, scenarij ali premajhen honorar mladim ljudem ne more biti opravičilo, da so svoje delo opravili površno in slabo. Ženski del voditeljic (menda sta igralki) imata igralskega v sebi toliko kot bezek, ki raste za mojo hišo (se ti opravičujem bezek za primerjavo). Njuna igra in histeriziranje me navdaja z grozo. Ko jih bom videl v filmu ali novi slo nadaljevanki in bosta skušali nadgraditi veleumetniške kultne nadaljevanke kot so Strasti in Bratu brat, bo prva reakcija stisk rdečega gumba na pilotu.
Zato predlagam tv Slovenija, da se v bodoče pojavi samo napis izvajalca in skladbe ali pa naj Slavko Bobovnik v maniri Odmevov napove skladbo. Seveda gre kritika tudi Cavazzi starejšemu in slovenski igralski akademiji, ki izbira študente za študij in producira nove rigidne ljudi, ki se naj bi jim ljudstvo klanjalo, ker se grejo umetnost.
Letošnja komisija, ki je izbirala prispele skladbe, je prav gotovo imela pedigre. V sestavi Jernej Vene, radijski urednik na Valu 202, Darja Švajger, pretanjena izvajalka in Menartova iz RTV hiše kažejo na kredibilnost. Verjetno pa so se zaradi slednje našli na seznamu imena kot Lea Sirk, Ayne in Tadeja Molan, ki bi jih zlahka preskočili. Bolj me skrbi dejstvo, da so bile skladbe izbrane v treh dneh, kar verodostojnost komisije močno znižuje. Preko 100 prispelih skladb nihče ne more oceniti v treh dneh in mislim, da je bila kakšnemu izvajalcu storjena krivica.
Na koncu pa bi se vrnil k moji prejšnji kolumni, kjer sem EMO 2009 recenziral na podlagi izsekov v oddaji NLP. Tistih, ki jih ne bom omenjal pomeni, da ostajam pri prvotni oceni:
- Gianni ni bil tako slab, kot so ga naredili tonski tehniki. Zvok njegovega vokala je bil zaradi toncev porazen.
- Bjonde, ki sem jih zelo pozitivno ocenil, so skozi oba večera ob isti kostumatografiji delovale ceneno. Škoda za veliko truda, kajti komad je imel pedigre.
- Kaj je Mitja oziroma so tonci napravili s tistimi back vokali? Če imate možnost, si oglejte izvedbo brez backov in z njimi. Garantirano je v izbornem večeru z back vokali zafural zelo visoko uvrstitev.
- Čuki so me rahlo negativno presenetili. Po toliko kilometrih je bilo kar mal težko poslušat Jožetovo povprečno petje, pa z tistim novim pevcem bo treba nekaj naredit. Fant kot da ne ve, kam bi se dal. Dajte mu pravo vlogo.
- Alya in Rudi: najprej moram popravit krivico Rudiju, ki sem ga označil za ljepotana, ki mal piha. Do mojih ušes je prišlo, da je Rudi čist fajn fantina, pa tud na izboru se je dobro odrezal. Komad ima vse prvine dobrega pop rock štikla, ki mu je precej glasov vzela scenografija s pleksi steklom. Nepravilen blesk in prstni odtisi na pleksiju so na prireditvi, kjer je looking zelo pomemben marsikoga odvrnili od glasovanja in pomeni velik kiks za izvajalce in kamermane, ki bi tako stvar s svojih znanjem lahko opazili in prekrili.
- Samuel Lucas: je prav gotovo odličen pevec, vendar s tisto patetiko in čustveno narejenostjo tudi soliden komad ne moreš sfurati visoko. Oglejte si ga vsi pevci. Tonsko tehnično zelo dobro, dejansko pa z veliko narejenega filinga, ki pusti poslušalcu priokus neiskrenosti. Je pa Samuel vajenec za gosta večera. Kdo je tega rusa promoviral kot zvezdo, na podlagi česa je lani zmagal kakšen kemični koktajl konzumira mi ni glih jasno. Vsem sovražnikom Eme prikimam ob njihovih izjavah. Kajti, če je to špica Eurosonga, ta neiskrenost, potvarjanje… Bistvo v glasbi je nevidni dotik ljudi. In to se zgodi, če to delaš iz notranjih vzgibov in maš muziko rad. Ta ruska… pa je čista antipropaganda tega. Zunaj blišč, notri nič. Vsem, ki ustvarjate glasbo in želite nekaj narediti: dejal iskreno, delaj najbolje, kar zmoreš in uživaj.
- Za konec pa: Quartisimo: dal sem jim izrazito slabo oceno v prvem pregledu. V glasbenem smislu v tistem izseku na NLP-ju nisem začutil več. V izseku tudi ni bilo pevskega dela, zato samo ocena: v Moskvi bo odločilna vsaka malenkost. Lahko zapne, ali pa ne. Predvsem bi bilo zelo dobro, da skladbo znižajo za pol ali cel ton. Kajti vokal, ki poje na maximalni višini, se lahko zahakla oziroma nima ustrezne mase glede na inštrumente. Z pol tona nižjo intonacijo bi naša hrvaška Martina še pridobila na silovitosti, kar bi lahko bil pomemben jeziček na tehtnici. Pa to scenografijo bi bilo obvezno zamenjat. Stokrat videno foro lahko prodaš na EMI, v Moskvi pa bolj težko. Pa ne scenografa iskat na RTV-ju. Bomo imeli novo Dežanovo odrsko umetnijo. Če smo že avtorja in pevko uvozili iz ljepe naše,uvozimo še scenografa, pobeda če biti naša jer oni su najbolji na svijetu.
Ajd, bok
