23 odgovorov v tej temi

[JanTheDrum]

Živjo,


zanima me kateri cd(ji) ima(jo) po vašem mnenju najboljši mastering in kdo ga je naredil.


Hvala

[SoulFood]

Uuuuuuufffff... to je pa res težko vprašanje!

Vsaj osebno še mix težko ocenim, ker ga mastering spremeni... Če je pa v vprašanju sam mastering, torej spremembe nečesa, kar ne poznam... Pojma nimam...

Vem samo da mi ni všeč nič kar zgleda kot en nepretrgan trak od začetka do konca, brez vsake dinamike...

[rotation]

Ne vem kako sploh lahko nekdo ki ni slisal posnekov pred masteringom rece kaksen je master. Mislim da se tega ne da ocenit.

[ixi]

Mogoče bi bilo boljše vprašanje kateri od CD-jev dobro žgejo oz. so dobro narejeni (mix+mastering)

[soundtrap]

Exciter, depeche mode

[JanTheDrum]

Ja res, vsi mate prou. :oops:

Da prefraziram: najbolši cd nasploh kar se tiče kvalitete posnetka...



Men osebno je Morning View (incubus)

[Matox]

Dave Weckl Band - Transition

[rotation]

Se kar tezko odlocim. Npr Peter Gabriel-Us, Madonna-Ray of Light, pa Thriller je hud za tiste cajte. David Bowie-Earthling zge k svina , njegov Outside ima fenomenalen koncept in temu primeren temen, darkerski sound..

[minimalB]

Dave Matthews Band - Before These Crowded Streets... Masterpeace!
Michel Camilo: Rendezvous... cist divji trio!

Kako so to skomponiral / posnel / masteriral ... bo pomoje marisikomu uganka se dolgo casa...

Lp,

b.

[satoration]

Jeff Buckley - Grace //ambient - prostor, dinamika, muzikalicnost

A Perfect Circle - karkoli od njih // na Emotive ucna ura kreativne ekstremne rabe kompresorjev

The Mars Volta - De-loused in the Comatorium // ostrina+sirina, pestrost, norost produkcije

Pa izven pop-rock scene:

-vecina stvari od zalozb Enja in ECM - glasbeno-zvocno izdelki najvisjega ranga...

- tu so se audiofilske zalozbe Chesky (npr. Astor Piazzolla - Central Park Concert - tako se dela life posnetke...), Waterlily acoustics (v glavnem "etno", pa njihovi izjemni posnetki simfonicne glasbe z blumlein stereo tehniko, brez miksa, brez (pre)masteringa), itd.

[minimalB]

Jeff Buckley - Grace

Tip je bil res genialc. Totalno custveno nabit album. Skoda, da se je fant pognal v vodo. Ceprav glede samega recordinga in mixa mi pa ta album ni med najboljsimi... vsebinsko je pa TOP!

moja 2 centa.

Lp,

b.

[satoration]

Mhm, super album. Glede skakanja v vodo so sicer različne zgodbe...nesreča, pijanost, itd., a kakorkoli - ni ga več, to je to.

Sicer pa glede produkcije - vsaka produkcija, ki uspe prenest sporočilo na tak način, kot je to uspelo pri Grace, je po moje dobra... Je pa iz časov, ko je mastering bil še bolj "nežen", ali pa so se namerno tako odlocili - če pogledaš wave - ni kocke, ni porezanih vrhov, ni clippinga...(čeprav me ne moti sodobni mastering, ki izrablja clipping high-end AD pretvornikov, a cenim tudi "old-way" in dejansko dinamično glasbo) Dinamična razlika - nekateri deli v komadih ostanejo tam pri -30db, -24db... Če si nastaviš jakost tako da npr. "So Real" pošteno žge v glasnih delih in poslušaš nato album v celoti (še kdo to dela?), lahko ugotoviš, da je tudi produkcijsko izjemno muzikalično posnet in zmiksan... meni zveni zelo akustično in naravno - ni čisto polikano, ful je slišat atmosfere, vokal pa je itak čudovit... Pri koncertni jakosti poslušanja na velike zvočnike odkriješ ogromno layerjev - neki tihi back vokali, polno nekih ambience šumov - reverbi in drugi efekti v ozadju, polno kitar v različnih pozicijah - zadaj, spredaj, levo, desno, spodaj, zgoraj ) (tak ambience bi se najbrž pri bolj agresivnem masteringu ali bolj kompaktnem miksu izgubil, oz. sploh ne bi bil mogoč) V intimnih komadih pa, kot da si ob glasbeniku - ujeta intima... Tudi izjemno muzikalično "vozenje" kanalov - v Corpus Christi Carol se prav sliši pojačanje šuma, ko so dvignili povsem tiho odpete dele, da so dobili večjo slišnost na pravih mestih in s tem večji čustven učinek - pa jih očitno šum sploh ni motil - kar se mene tiče - genialno... Pa še mogoče ta detalj, ki priča o izjemno premišljenem mixu: en način kako so "maksimizirali" čustven učinek - opazil sem, da ima otvoritveni "Mojo pin" izjemen občutek naraščanja čustvene in energijske intenzitete - pogled na wave je pokazal eno simple malenkost - pri prvem "refrenu" niso šli do daske - cel komad jakost postopoma narašča - wave izgleda kot oznaka za "crescendo". Začne pri nekje -60db in konča pri 0, skladno s tem pa seveda narašča tudi sama vsebina glasbe oz. obratno - skladno z glasbo so naredili to čisto "produkcijsko" finto - sicer bi lahko že prvi refren ruknili do 0, a potem te ne bi na koncu tako prevzelo...

Kaj pa vem... kar huda produkcija, res pa sem jo ponovno odkril šele pred kratkim... Pred leti se mi je zdela samo dobra pop plata, sedaj pa se mi zdi genialen glasbeni izdelek. Mogoče novo poslušanje?

[minimalB]

Jaz sem ta album poslusal (ene 2 leti nazaj) vsak dan nonstop

Totalno nor album in "So Real" , "Lover, You Should've Come Over" in "Dream Brother" so komadi ko se res mal vprasas, halo, kaj pa men ni jasn?

Poslusal sem ga na velike, male, studio in hifi zvocnike, v avtu in na vrhunske slusalke. Zanimivo je to da ko ga prvic, drugic poslusas se ti zdi kot da bi band v zivo zaigral nekaj custveno nabitih pesmi... potem pa pocas ugotovis da je v tej muski ogromno ogromno trakov, ki so zelo subtilni - ampak ravno to naredi to glasbo tako dobro.

Prej, ko sem omenil, da mi ni kar se tice mixa in masteringa med najljubsimi sem imel v mislih to, da kljub fenomenalnemu feelingu, ki ga ta album ponuja, bi lahko bil se boljsi ce bi bila npr. razmerja bobni/cinele bolj homogena, deeser na vokalu, boljsi sound snare-a (zelo razlicno zveni na razlicnih komadih, ceprav sem skoraj preprican da je ista baterija na celem albumu), etc... to da album ni "hot" mi je v bistvu vsec. Dinamika mora bit, sploh pri taki glasbi.

Mimogrede... sem ga ze poiskal in je ze... "Love, let me sleep tonight on your couch"

"So real" je itak totalni masterpeace. Kako je ritem porazdeljen v 4/4 je popolnoma fenomenalno... , da o kitarskem solu sploh ne govorimo, ki ujame svoje popolno bistvo glede na jedro vsebine komada.

To je meni oseno eden najboljsih komadov sploh, mogoce mi je edino "Dave Matthews Band - Stone" bolj vsec.

OK, priznam, zasli smo iz topic-a, samo to sem moral dat iz sebe!!! :mrgreen:

Pozdrav se satoration-u.

Lp,

b.

[Matej Grginic]

Jeff Buckley - Grace

Tip je bil res genialc. Totalno custveno nabit album. Skoda, da se je fant pognal v vodo. Ceprav glede samega recordinga in mixa mi pa ta album ni med najboljsimi... vsebinsko je pa TOP!

moja 2 centa.

Lp,

b.

Grace je verjetno moj najlubsi album. Fantje, neverjetno dober okus imate!!

[JanTheDrum]

Sami pošteni cd-ji. Nek jih poznam, dost ne :oops: (novo gradivo za raziskovanje)

Da pa še razšriim temo vas vabim da pokomentirate vse dih-jemajoče LIVE posnetke - po vašem mnenju --(osebno se mi zdi da vsak dobr izvajalc spusti dušo na odru , pol pa še seveda čarovnija zajet te občutke na prenosn medij)

Najbl me zanimajo jazzovski koncerti..

...I'm a sucker for improvisation 8) .....

[satoration]

Tak s prve:

Jaco Pastorius - The Birthday Concert (big band na speedu... legendarno)

John Mclaughlin - The Heart of Things, live in Paris (fusion kot se šika, bobnarski solo za umret vmes...)

Richard Galliano / Michel Portal - Blow Up (noro!)

Astor Piazzolla - The Central park Concert

Pat Metheny Trio - Live (ni tako sladkorno, kot PMG, full energije, ujet live feeling)

Miles Davis - It's About That time - Live At Fillmore East (trippy)

Jimi Hendrix - Live At Berkeley (energija, dober koncert, najboljši sound posnetka med Jimijevimi live koncerti)

etc., itd.

Samo Šalamon sextet - Ela's Dream - zelo kul live plata - čist zares, smajli pa zato, ker sem jaz miksal...

[rotation]

Ahh, Frank Zappa, New York Christmass Concert(nekaj takega) je fenomenalno odspilana, se bolje posneta in mixana, danes ji redko kaj seze do kolen.
Pa njegov Joe's Garage, ki sicer ni live, se vedno postavlja standarde.

Miles Davis-Doo Bop je plata ki je prehitevala cajt, vse piska, poka, trga, kot da bi snemali na najbolj prometni ulici New Yorka, ali pa; hmm snifali velikoooo kokaina. Saj po tem so jazzerji znani, kajne.?

Od novejsih mi je v zivo fajn Nils Petter Molvaer, a imena se ne spominjam. Res fajn ambient naredi, pa lepe ovitke na cd-jih ima.

Manufaktur, neki svicarski jazz band z malenskost bolj rokerskim pristopom kar se tice spilanja in snemanja so mi zelo vsec. Koncerte imajo zelo dodelane, tonc je strucko, slisi se dosti bolje kot na plati. Pa se tako spilajo da jih vsakdo razume. Ne maram klasicnega jazza ki ga lahko razumejo le veliki ljubitelji ali jazzerji.

Miha

[minimalB]

Jaz bi dodal se "Friday Night in San Francisco", igrajo pa John McLaughlin, Al Di Meola in Paco De Lucia.

Fantje se posteno razigrajo in sprostijo

Lp,

b.

[SoulFood]

Live posnetek?!

Ne morem verjet, da noben še ni omenil Hotel california!!!


Vsakič, ko ga slišim, mi grejo dlake pokonc!

Nažalost pa ne vem kdaj in kje je bil posnet, ampak itak vsi poznate!


SF

[kochobass]

Deftones - Saturday night wrist...dobra žganica...

Trenutno se pa posvečam preglasnosti zadnje plate od nickelbackov...ajme,to je pa tko naglas,pa da ne rečem kakšen je mix...
zveni odurno,hkrati pa super? ...hmm...sumljivo ane

[Malossi]

hah men ma pa ful lep sound plata od DJ Ronalda- Knights of the Jaguar. Ena izmed najbolj legendarnih plat za moje pojme na področju elektronike. :smt007 :smt020

[Tasko]

Plata:
RHCP - Stadium Arcadium

[smukator]

kar se tice superglasnih masterjev bi bilo fajn oment Limp Bizkit - Chocolate Starfish in pa Dr. Dre - 2001..
Mogoce od mojih favoritov se Billy Talent - II glede na to da je veliko cleanov pa je vseeno ibr glasna, kaki novejsi Korn / Deftones, pa nevem zakaj mi gre ful po glavi Tool - Lateralus, najbrz zato ker je na plati ogromn dinamike in tihih delov, se vedno ga pa zge tako kot more, ko ga more

[Matej Grginic]

Superglasni mastering nima zveze z dobrim masteringom.. po mojem mnenju. Stvari prehitro zacnejo distorzirat, na radiu se dodatno limitirajo tvoj ze tako overlimitirian posnetek in ti ga se dodatno spestajo, res je naglas, ampak je pa tudi kakica za poslusat. Tega sem bil tudi sam v preteklosti pogosto kriv.. je**ga... you live, you learn.

Jst zavestno izstopam iz tekme glasnosti, bolj me zanima master, ki bo dobro delal tudi ko se ga da zelo na glas, pa na radiu, pa na racunalniskih boksih, v klubih, mono, na ipodu...whatever... glasen master je po mojem mnenju samo ze vnaprej fiksiran knof za glasnost. Ce hocem naglas, si dam naglas tko da obrnem knof, pa imam se vedno mocne transiente in ne spestanih...