embe oprosti ne mi zamerit ampak zdaj pa si že zabaven.
Jaz tralala ti hopsasa.
Najprej da še enkrat odgovorim: to so samo osnove in da bi ljudje v osnovi vedeli kaj se dogaja z zvokom v prostoru, kaj je v osnovi absorber, difuzor...
Govorim o prostorih kjer se bilo kakšen zvočni izdelek kritično posluša, podrobneje posluša, da se ga lahko analizira, da nimaš nultiranja in ojačanja frekvenc... kakšne anomalije se pojavljajo... saj ti piše... zdaj vsaj veš kako deluje v strogi osnovi absorber in difuzor:)
Pa še to: čeprav absorber pretvarja kinetično energijo zvoka v toploto le-te ne boš občutil če se boš dotaknil absorberja:)
Ko z zvokom manipuliraš (efektiraš, miksaš...) ti urejena akustika omogoča da sploh kolikor se da jasno slišiš kaj počneš.
Če ta oseba (verjetno zvočni inženir, mastering mojster, zvočni tehnik...) s svojim načinom produkcije "iznakazi" izdelek to ni stvar akustičnega tretmana prostora ampak ustvarjalčev individualen namen, način, cilj... kakor koli naj to poimenujem.
Je pa dobra stvar v tem, da ko "uničuje" zvočno stvaritev, da v dobro akustičnem prostoru sliši kako ga ubija, verjetno je sado/mazo... resnica je v tem da so se ujeli v začaranem krogu trendovske produkcije ampak to ni stvar kako je prostor zvočno tretiran!
In to nisem jaz kriv in sam ne iščem kompromisov iščejo jih zvočni mojstri sami.
Dobra akustika ne bo preprečila loudness war-a ali podobnih reči.
Klasična glasba pa kakšen jazz je malo boljše skozi prišel, spet pa odvisno kateremu zvočnemu mojstru pride pod nož, založniške hiše in kakšne so tudi želje glasbenikov, če so dovolj karakterno močni:)
Naj bi torej akustika omogočala čim bolj dobro poslušanje in omogoča da predvajalni sistem da od sebe kaj zmore ipd. po domače.
Takšen akustično kontroliran prostor omogoča lažje, zanesljivejše delo...
Če je prostor pravilno sprojektiran in narejen torej da upošteva neka odkritja iz področja psihoakustike bo tudi omogočal dobro translacijo v različne druge prostore in ambijente.
(različni studijski dizajni imajo različne karakteristike, prednosti, slabosti,... dizajnov v osnovi je preko deset in o tem morda kdaj drugič...)
Dobra translacija pomeni, da se sliši tudi drugje čim bolj univerzalno kolikor tolikor.
Seveda v resnici je bolje iti v ta in ta ambijent ali prostor a to je nemogoče, ponavadi je v mislih neskončno različnih prostorov kjer se bo predvajalo (pomagajo si tudi dodatno z večimi seti zvočnikov, boom boxi ipd), ponekod ne bo nič pomagalo da se dobro sliši seveda.
Govorim o principu, osnovi.
Saj si kolikor razumem sam zvočni mojster ali kaj? Ali si le glasbenik?
Z raziskavami na področju psihoakustike pa so marsikaj odkrili (in še odkrivajo seveda) neke principe kako prostore za podrobnješe poslušanje akustično dizajnirat in da omogočajo frekvenčno, fazno, reverberacijsko linearno zvočno sliko in da omogoča tudi čim boljšo translacijo v druge prostore.
O tem sploh nisem kaj govoril v tem "eseju" (v bistvu je to povzetek predavanja) ampak le omenil da to obstaja.
"Recimo SACD je nekako skoraj izpadel iz igre, pa kompromisni DXD format... " - sem napisal
Malo nerodno ja, je vejica vmes! in nisem tako inercijsko mislil, format DSD in medij SACD nekako izpada iz igre. DXD pa je tako ali tako PCM modulacija na visokem bit in sample rate-u (kompromisen zato ker je PCM modulacija in visok sample rate, ki omogoča skoraj enak impulzni odziv kot DSD, ki ima pač neke slabosti... editiranje se vrši tako da se posneti DSD spremeni v PCM tam se v editorjih meša ipd. in nato spet konvertiranje nazaj v DSD... pa visokofrekvenčni šum DSD-ja...), DXD bo z leti verjetno vedno bolj prisoten.
Ampak to ni stvar te teme.
Upam, da zdaj razumeš poanto glede akustike oz. kaj sem želel prenest v obliki osnov.
Predlagam pa ti,da za več info in obširneje o vsem tem kar je omenjeno poiščeš v specializiranih knjigah o akustiki, če te zanima.