Če se peljete po Tržaški v Ljubljani od Viča proti Postojni, boste po kakšnem kilometru (od viškega križišča naprej na desni strani) zagledali lepo meščansko vilo z zelenimi naoknicami.Komot bi jo ponucal za snemanje kake pravljice ali nadaljevanke z žajfasto vsebino.V njej deluje famozno društvo SAZAS.Verjetno je ni organizacije v Sloveniji, ki bi se je bolj držal goljufiv sloves, kot te nam glasbenikom prepotrebene institucije.Naj se vrnem v leto 1996.Takrat so še funkcionirali v neposredni bližini Križank.Sprejeli so me zelo prijazno in gospodična mi je brž ponudila obrazce in papirje, pa seveda statut ipd.Ker ne štejem glih med ajnštajne se mi nikakor ni zlilo v glavo kako naj prijavim prihajajočo ploščo v katero smo polagali velike upe.Po enournem dresiranju o mehanskih pravicah in podobnih pogruntavščinah sem popokal obrazce in se napotil domov.Moram priznati, da je izpolnjevanje avtorskih obrazcev podobno prijetno početje kot gastroskopija ali...
Zato mi je razumljivo da mnogo glasbenikov teh zadev nima urejenih oz. čuti do njih odpor.Vendar sem kljub težavam izpolnil listine in jih vrnil v avtorsko hišo.V upanju na pritok denarcev sem potrpežljivo čakal na prvo kuverto z žigom sazas.Prvo leto je ni bilo.Na moj telefonski klic sem dobil odgovor, da so v zaostanku in da trenutno rešujejo zadeve iz leta 94.Leta 2002 sem prejel zelo debelo kuverto z ustreznimi oznakami.Srce mi je začelo hitreje biti.Bilo je v začetku junija in mrzlično sem iskal denar, da bom šel z družino šotorit na Jadran.Solze upanja in sreče so postale solze besa, ko sem prebral vsebino.Za toliko in toliko minut vam izplačujemo 176, 370, 154SIT...skupaj 1795SIT.In na koncu: vse dobre želje naš dragi avtor.Veliki trenutek je postal velika bolečina.Tisti trenutek sem razumel vse pljuvanje kolegov po tej "naši" instituciji.
Lansko leto je bilo prelomno, zaradi mnogih takih in drugačnih pritiskov, zamenjav itd.Dobil sem honorar, ki mi daje upanje da se premika na bolje.Enkrat vem da bo nekdo v tej združbi naredu vsaj približen red in na ta trenutek bom čakal.Do takrat pa sledeče:
vsem avtorjem svetujem ne glede na uspešnost vestno izpoljnjujete formularje in prijavljajte svoja dela.
da vršite pritisk na vse inštance, ki se ukvarjajo z avtorstvom in ne obupujte
Avtorski agenciji:
da zmontirate v pisarne ogledala in pogledate resnici v oči.Ne zavidamo vam vaših luksuznih sob in računalnikov, ki jih mi glasbeniki nimamo, le svoj delež nam dajte.
da na dvorišču vile rezervirate dve parking mesti, ki naj bosta stalno prosti za tiste, ki vas obiščejo in vam služijo plačo.
prijaznost je edina odlika, za katero vam lahko podelim visoko oceno.
In na koncu:
ko se pogovarjamo o avtorstvu in pravicah obstaja v Sloveniji oseba, ki bi si od nas ustvarjalcev zaslužila vsaj kip iz gipsa, če ne iz brona.Guru bitke za avtorske pravice.Tomaž Domicelj.Edini, ki si je zares upal dregniti v osje gnezdo, ga brcati in žgati brez milosti.Fajt za pravo vero.Sej smo vsi kimali in se nekaj sprdali, vendar je on edini, ki je to javno brez dlake na jeziku opravil za vse nas posrance.Zato Tomaž: čeprav mi nisi simpatičen in te ne poznam in če boš slučajno riknu prej kot jaz in bo na tvojem grobu pisalo tu počiva Tomaž Domicelj,borec za glasbenikov lepši jutri, te obiščem, ti prižgem svečo in za tvojo grešno dušo zmolm eno desetko.
Hans
