5 odgovorov v tej temi

[hans]

Kolumna 03: Patologija banda

Tema, o kateri bom danes razpredal, se vam bo prav gotovo zdela znana. Je
»pridobitev« sodobnega časa in novodobnega pojmovanja ustvarjanja. Najprej se
bom vrnil dve do tri desetletja nazaj. V bendu so bili Jože, Franci, Lojze in
Janez. Ime benda je bilo »Galebi«. Skupaj so vadili, delali komade, hodili k
maši, v isti bife na pivo in špilali vsako soboto na vaški veselici. Na veselice
je hodilo veliko njihovih fenov in fenic ker so vedeli, da je Jože zmeraj
nasmejan, da bo Franci pokal vice, Lojze bo skakal po odru in vodil licitacijo
svinjske glave in da bo Janez oblečen v odštekana oblačila ter nosil obvezne
raibanke (ultra in očala). In to je bil paket, ki je funkcioniral. Na dolgi rok.
Pet let sem igral v takem bendu, doživel marsikaj, le ene stvari nisem doživel
nikoli. In sicer kadrovske zamenjeve v bendu.
Četudi se je pojavil super basist z zlatimi zobi in je naš basist s težavo
dohajal komad »čez praznike spet bom doma«, prav nihče niti pomislil ni o
zamenjavi. Galebi so bili prej našteti fantje in pika. »Labodi« so bili Jure,
Mirko, Egidij in Marko. In basta. Nikoli se nihče ni oziral po drugih bendih in
iskal višjo kvaliteto. In če je slučajno kakega našega člana kdo vprašal za
sodelovanje, je kategorično odvrnil: ma kaki, jst igram pr Galebih. In živeli
smo mirno ustvarjalno življenje. Bab je blo ku šudra, dnarja pa za pol karjole.
In danes:
Vsak kitarist, ki obvlada 3 dure, 2 mola in eno lestvico igra v treh ekipah. Ena
je in, in ful nažiga, druga je tako mal retro in tretja je đez. Vmes še snema na
projektu enega pank benda, občasno vskoči igrat šlagerje z enim terasa bendom in
sosedovega mulčka poučuje »čuk se je oženil.«
Rezultat:
Za klinc muska, za klinc izvedba, fenov za en klinc in razen občasnih prebliskov
za en klinc keša.
V zadnjih letih me je ujela neka ustvarjalna mrzlica, ki bi jo lahko obelodanil
z glasbeniki. Ker so moji vrstniki v glavnem že artritični, dementni ipd, sem se
obrnil na mlade moči. Zelo hitro sem zbral ekipo, ki je kazala odlično znanje,
igralnost, nadarjenost. Skratka, po prvih vajah sem bil prepričan, da bomo čez
dobr mesec pripravljeni za snemanje plate in je minil mesec, dva, jesen se je
obrnila v zimo in ta v naslednjo zimo in po dveh letih nimamo v rokah ničesar,
čemur bi lahko rekli muska. Pa so fantje čist fejst in jim nimam kaj dost
očitat, le končnega rezultata v obliki posnetka ni na vidiku. V debati z drugimi
sem ugotovil, da je tako kronično stanje v vsakem bendu. Stalno klicarjenje,
usklajevanje terminov, na koncu pa izdelek, ki je tehnično polikan lep, nima pa
tistega žara, ki premakne srčni utrip. In ko gledam (poslušam) današnjo muziko,
mi nekaj pravi, da je ravno ta razslojenost in razpetost med mnogimi projekti
kriva, da se ob izjemno množični produkciji izlušči tako silno malo muzike, pri
kateri začutiš tisto nekaj več. Na obzorju ne vidim rešitve, ostaja le upanje,
da boste mladi glasbeniki enkrat dojeli, da z vsakim projektom in sodelovanjem
izgubite del sebe. Da dobre ideje, kateri se popolnoma ne posvetiš in predaš, ne
bodo dale rezultata. In da leta tečejo hitro, za sabo pa boš pustil
polovičarstvo, ki te bo grenilo, saj se boš takrat zavedel, da si iz biserov
delal kamne.

Vas pozdravlja,

Hans

[zmatej]

Zanimivo branje..

Bi se skoraj v vsem strinjal. Vsi bi delali nekaj površinsko, vedno manj pa je takih ki res vejo kaj bi radi.
Morda je za to kriva vsa ta sodobna tehnika - včasih si moral narest dober komad in dat keš da si nekaj posnel, danes bi pa delali vsi ki imamo doma računalnik in pokradene glasbene programe. Verjetno bi bilo bolje da bi se glasbeniki ukvarjali z glasbo, tonski mojstri (res mojstri) pa s snemanji in vsem kar paše zraven.

Je pa res, da tudi če delaš samo eno stvar in si res z glavo pri stvari, ni nujno, da bodo ljudje to začutili.


Včasih primerjam energijo benda z odnosom moški - ženska:

1) Zmehko cur.. ne gre -> ali stojiš za neko stvarjo in si pripravljen it do konca, al pa bolš da je takoj konec igric.

2) Še težje je pa hkrati tri dobro popedenat -> Pomoje je zelo težko delat dobro v treh bendih, predvsem psihična prisotnost, fizično se že potrudiš...


No tolk še od mene

[kochobass]

jst se pa nebi čist strinjal z zgoraj naštetim... taka je tvoja izkušnja in pogled na to situacijo Hans...

zaenkrat mam 3 bende ki jih nekako usklajujem,z enim bendom smo ravno zaključili plato,z drugim smo posnel grunte (inštrumente),s tretjim pa začnemo zdej zdej snemat... tko da

[Mark]

zaenkrat mam 3 bende ki jih nekako usklajujem,z enim bendom smo ravno zaključili plato,z drugim smo posnel grunte (inštrumente),s tretjim pa začnemo zdej zdej snemat... tko da

Aja to je tist...Sm raje pri treh bendih naekrat --- pri enmu bo že ratal -- al ne !??!!!! BO KU..C

[kochobass]

ni tko

[Rok Gulic]

jst tud provu v več bendih,...sam ni to easy,...morš kar se pripravit na 3x žrtve,...ker bend pač zahteva svoje...

Bolj sm za to da en, pa ta za prav,... ko pa rata glih cajt za še en band, raje ta čas dam svoji dami

LP