Če si dolgo na svetu in se ukvarjaš s popularno glasbo, je prav gotovo tvoj največji problem navdih. najti nekaj, kar bo zvenelo in bo všeč vsem ljudem. če si pleskar ali avtomehanik izgleda to zelo enostavno, vendar ko se znajdeš sam pred praznim listom papirja in črnobelimi tipkami, postane to opravilo težje od dela v kamnolomu. seveda, če premoreš nekaj samokritike in estetskih meril tako glede glasbene tako tekstovne podobe izdelka ki ga predstaviš ljudem.
prav zavidam ljudem, ki se ukvarjajo z glasbo zato, da so opaženi in se na njih mečejo vaške matrone in lokalni šankovski inventar. sestavijo express rime z udarnim refrenom podkreplejnim z dalmatinsko melodiko japonskih sintesajzerjev ali pa frajtoneric in klarinetom vse v smislu imejmo se fajn in ne težimo. in ti "glasbeniki" ki jih vsak dan slišim na radiu po željah poslušalcev, so dejansko zadeli filozofijo. in to jim zavidam. zvečer grejo spat in so srečni, ker se ljudje slikajo z njimi, jim častijo pijačo, nališpane bunke pa jih opazujejo z povečanimi zenicami. in mi, "pravi glasbeniki"? iz dneva v dan izumljamo perpetum mobile, globoke besede, velike harmonije, visoko umetnost. ponoči ne spimo, ker ušesa čakajo da zaslišijo božji šepet ki nam bo zaupal sanjske besede in note. in včasih pridejo.
Čigav izbor, čigava pot je prava, se sprašujem. mogoče veste odgovor? da pa ne bi umrl prej. predno kaj napišeš si za pospeševanje svoje miselne impotence veliko kulturnikov in med njimi glabenikov omisli kemično pomoč. nekdaj v obliki alkohola in tobaka v zadnjih letih pa s pomočjo laboratorijskih izdelkov sam Bog ve kaj bi bilo, če bi v glasbi uvedli dopping kontrolo. Koliko evergrinov bi morali črtati s seznama in koliko glasbenikov bi bilo diskvalificiranih. silno na lahko ste mnogi prestopili na lažjo pot in pod vplivom substanc kujete ritme. in se postavite na oder. ljudem ste idoli, vodje jim kažete pot. v bistvu pa ste slabiči, ki izrabljate talent, ki vam ga je podarilo nebo. in vsi znamo rečt da so zdaj taki časi. pa vam povem da niso. laž je bila zmeraj laž, veselje zmeraj veselje in ljubezen je zmeraj ljubezen.
ko slišim Hendriksa, Nirvano, Dorse,... me ob njihovih božanskih stvaritvah zmeraj spremlja senca nelagodja, kajti prepričan sem, da so bile te stvaritve v njih in da bi jih lahko spravili na površje brez substanc. Zato vsem vam , ki prihajate in iščete in upate.
V vsakem od vas se skrivajo lepe stvari. potrebno se je truditi da jih najdete. Če bi bilo to lahko, potem te stvari ne bi bile več lepe zato iščite in upajte. naj bo želja vaša substanca pa kdaj kakšna piva s prijatelji pa kakšen par lepih oči. Babjih.
adijo,
Hans :wink:
P.S.: Grem na počitnice . Zdej vem da je kolumnist poklic. Je kar teško vsak teden kakšno rečt. Mal sm težil, mal filozofiral v biti pa sm vam hotu sam povedat da mam to muzko rad, da ob lepih stvareh prinaša tud dost problemov ampak tako gre. Bodte ustvarjalni v dobrem in slabem drugo itak ni važno.
Oglasm se spet ko se začne pouk.
