Piskotki

Skoči na vsebino



Slika

Kolumna 09: DAN D


  • Prosimo prijavite se za odgovor
6 odgovorov v tej temi

#1 hans

hans

    PA bloger

  • Uporabnik
  • Pip
  • 41 prispevkov

Objavljeno 27 april 2009 - 08:43

Nova verzija
DAN D – Ure letenja za ekstravagantne ptice ali
TEORIJA DOLENJSKEGA ŽNABLA


Tako kot v recenziji EME tudi tokrat podajam svoje mnenje, ki ga ne rabite obravnavat kot sveto resnico. Da bo tole pisanje bolj razumljivo in vas ne bo zmedel naslov, začenjam z zgodbo, ki je rezultirala temu albumu.

Svoja otroška leta sem preživel v vasici pri Novem Mestu. Sem kmečki otrok, ki se je z glasbo seznanil v vaški cerkvi in vpijal zvoke orgel, ljudskega petja in ki mu ni bilo težko vstajati v nedeljo ob petih zjutraj, da je pred mašo zaslišal pumpanje starega meha za orgle, ki jim je napolnil pljuča in me tresel v velikem pričakovanju prvega akorda. Adolescenca, prvi Iskrin gramofon in možnost večernega izhoda pa so ponudile tudi druge glasbene možnosti. In tu se začnejo ure letenja. Vsakdo, ki se je v tistih časih gibal v novomeškem okolju in tripal na glasbo ve, da se je zgodila novomeška scena s skupino Rudolfovo. Prva pop rock ekipa, ki je prebila lokalni okvir, obenem pa zasadila v tem okolju travmo, ki jo bo upam razdrla prav skupina, o kateri pišem danes. Takrat se je zgodil v Novem Mestu glasbeni đet set, ki si je lahko s pomočjo premožnih staršev šel vzvišenost, in ostala sociala, ki smo imeli željo po glasbenem izražanju, pa je bil nakup melodijine kitare le pobožna želja. In tako smo verjeli, da so »Rudnli« bogovi. In vem, da sem tisočkrat virtualno preigraval Šalijeve (kitarist Rudolfovo) solaže v želji, da se enkrat dokopljem do inštrumenta in sam ustvarjam glasbo.

Enkrat je poslanec Poljšak rekel, da Bosance spoznaš po hoji, jaz pa dodajam, da Dolenjca spoznaš po žnablih, rojenih prav v tem času. Najsi bodo ozki al debeli, so nekako vzvišeno prifrknjeni in ti dajo vedeti, kdo je višja rasa. Prav privoščil bi vsem vam obisk ribje restavracije v osemdesetih letih v Novem Mestu, ki je bilo đet set zbirališče in je, kipel od samohvalisanja, napuha in nakladanja o muziki. V bistvu pa šele danes vidim, da je bilo vse tako puhlo in prazno da je novomeško glasbeno sceno, njej ustvarjalni naboj za mnogo let zakopalo v zemljo. Nekrofiliski poskusi skupine Drevored, Županove torte ipd. so bili le še večji žebelj v smrdljivi krsti, izgradnja studia RSL pa je bil harakiri novomeški glasbeni sceni, njenim sanjam o osvajanju sveta in ki se ni zavedala, da so glasba ljudje in ne ultra kitare, mix pulti s stotinami fejderji in pozerska vožnja s športnim kupejem po novomeških ulicah.
Biološko gledano pa na gnoju zraste novo življenje, če le seme pade na njegovo površino. In res je v poznih 80-ih Novo Mesto preletela ekstravagantna ptica, ki ji je na Dan D iz kljuna padlo seme. Grintavo, nepravilnih oblik, a vendar kaljivo. Prvi listi, ki so se dotikali gnoja, so bili pegasti in ogrizeni od žuželk, vendar so nahranili droben in izjemno lep cvet, ki so ga krstili »ko hodiš nad oblaki«. Potem pa je prišla huda suša, ki je rožico skoraj umorila. K sreči pa jo je samo prekalila, jo naredila še bolj žilavo in vztrajno ter jo nek barviti dan obdarilo z vodo. Pa ne kakršnokoli. S svežo, iskreno, polno življenja. In rožica, ki je tiho čakala, se je pognala zjutraj proti novemu soncu.
In ta rast imenovana Ure l… me navdaja z upanjem, da se bo urok preteklosti razblinil in nam v prihodnosti ponudil še kakšen presežek. Ko sem pred časom ob izidu singla »Jutranja« užival ob ritmiki in sporočilnosti komada, sem se zavedel, da je na poti še eno dete, ki bo postalo človek. In navkljub opozorilom, da bo album »težek« in težje prebavljiv kot predhodnik, nosi v sebi poseben čustven in socialen potencial, ki ga bomo dejansko ocenili šele čez čas. Pozitivne kritike in nabijanje pisunskih znalcev, da so Dan D s tem in prejšnjim albumom vodniki novih smeri in zvokovni originalci gladko oporekam. Itak se je večina dolenjskih glasbenikov, vključno z D-jevci napajala iz skupine U2. Zgodila pa se je neka druga čarovnija. Dolenjski žnabli so se pomanjšali in jih je čutiti glih toliko, da vemo poreklo izdelka, zrasla pa je trdnost in vsebina.

Ko sem izvedel, da se je (pred časom) skupini pridružil še basist Sekulovič, sem se močno ustrašil za prihodnost benda. Imel sem občutek, da se sestavlja dream team, ki se nikoli v zgodovini ni pokazal kot zmagovita rešitev. Nikole sicer osebno ne poznam, so pa do mene prišle vesti, da je v redu dečko. In na tem albumu se vidi bit njegove kvalitete. Če boste pozorno prisluhnili njegovemu muziciranju, boste ugotovili, da je on tisti, ki oceni kvaliteto skladbe s svojim igranjem. Skladbe, ki imajo nesporen umetniški pedigre, on nadgradi z nekim izjemnim in tenkočutnim filingom, »narejene« pa samo profesionalno obdela. Vsi, ki se sprašujete, kaj je »naj« na tem albumu, samo prisluhnite Nikoli in odgovor boste imeli na dlani.
Pa da ne pozabim:
Tokac: hvala za nekaj izjemnih verzov in odlično glasbeno vsebino v minulih letih. Ko boš oddal še tisti mali višek dolenjskih žnablov, ki si se jih nalezu v »Ribji« in »Slonu«, ti bo nebo naklonilo še tisto nekaj več.
Obra: iz ljenucavega avftaktarja si se prelevil v pomemben steber tega benda. Verjetno je na svetu veliko bobnarjev, ki tehnično bolj obvladajo svoj tolkalni komplet, vendar si se v mojih očeh iz šminkerskega pozerja razvil v polnokrven temelj substance, ki vem, da bo bogatila naš čas.
Kozjebradi: ne vem, kdo si, vendar, ko sem te prvič videl na odru, si mi bil takoj všeč. Si kitarist, ki presega rod opičnjakov in s svojim pristopom daješ veliko več, kot to opazijo omejeni glasbeni puhloglavci. Srečno.
Tipkalec: ko sem te prvič videl na odru, mi je bilo tvoje muziciranje in odrski luking tak, da bi te šutnu iz benda. S tem albumom si me prepričal v nasprotno. Imaš pravico, da si tak. Odloži žnable pa boš car (pr men).
Nikola: enkrat bi rad s tabo odigral en komad. Hvala za enkraten glasbeni poduk.
Žare: dolgoletna vztrajnost in enormna količina produkcije, ki jo dostikrat nisem najbolj cenil predvsem zaradi produkcije vokalov. In vendar je v muziki tako kot v fuzbalu. Vsak gledalec bi znal zadeti gol, igralec na igrišču pa ga fali. Vsa ta leta si bil na igrišču, mi pa še zmeraj sedimo na tribuni. Če danes nehaš, si naredu dovolj. Želim ti zdrava ušesa še dolgo!
Rezime: naj se ne sliši kot neko napucavanje. Učenci Dan D so z zadnjima albumoma vsebinsko in umetniško presegli svoje učitelje U2. Ta stavek lahko razume le tisti, ki je veliko let vpet v slo glasbeno sceno in ustvarja v teh produkcijskih pogojih. Kajti odličen angležarski bend v teh pogojih lahko zaigra le dva dura. Ne rečem, da je glasba Dan D odkritje novega ozvezdja. Je pa komet, ki bo upam čim dlje potoval po nebu. Albumu LEP bo skozi čas pokazal , da se je splačalo ustvarjati.
Dan D-jevci: želim vam, da ohranite ustvarjalni naboj. Zna se zgodit, da se bo dolenjska leta 2050 promovirala z Jakcem, cvičkom, Kozinatom, Krko in vami. Našteti so že na cilju, vas pa čaka še en maraton. Vas počakam na cilju.

Hans

V času pisanja te kolumne je izšel tudi album skupine Los Ventilos. Bend, ki mi je bil zmeraj antipatičen s prihodom novega pevca pa še bolj, me je z novim materialom razdvojil. Sem res pezde, ki lagodno skensla nekogaršnje usvatrjanje ali pa se bom malo bolj potrudil in pozorneje prisluhnil. Na šminkerski gnoj je padlo seme, ki je vzkalilo. Bog ve, kakšen bo njegov cvet, ampak listi in stebelce se je lepo razraslo. Tudi pevčevo.


Vas pozdravlja,
Hans

#2 dorko z motorko

dorko z motorko

    Povpraševalni PAjevec

  • Uporabnik
  • Pip
  • 42 prispevkov
  • Gender:Male
  • Location:mb

Objavljeno 28 april 2009 - 02:31

Bravo Hans...
To je vse R´N´R !

#3 ixi

ixi

    PA MAYOR

  • Moderator
  • PipPipPipPipPipPip
  • 3 830 prispevkov
  • Gender:Male
  • Location:Grosuplje
  • Interests:Recording&Mixing&Mastering&ostalo kar sodi poleg....:)

Objavljeno 28 april 2009 - 08:41

Podrobno si to opisal kot da si eden njih in jim delaš promocijo smile.gif) heheh
Svaka čast Hans take kolumne že dolgo ne smile.gif
.: IXI ¤ GregA Šmalc ¤ 040/520-486 :.

#4 SaXsIm

SaXsIm

    Zgleden PAjevec

  • Uporabnik
  • PipPip
  • 50 prispevkov
  • Gender:Male
  • Location:Krško, Ljubljana

Objavljeno 28 april 2009 - 09:16

mah... Sej so super DAN D, ampak tiste žnabljčke pa kr majo. In to poštene.

#5 madmax

madmax

    Povpraševalni PAjevec

  • Uporabnik
  • Pip
  • 2 prispevkov

Objavljeno 02 junij 2009 - 02:48

QUOTE (hans @ 27. Apr 2009 07:43:44) <{POST_SNAPBACK}>
Nova verzija
DAN D – Ure letenja za ekstravagantne ptice ali
TEORIJA DOLENJSKEGA ŽNABLA


Tako kot v recenziji EME tudi tokrat podajam svoje mnenje, ki ga ne rabite obravnavat kot sveto resnico. Da bo tole pisanje bolj razumljivo in vas ne bo zmedel naslov, začenjam z zgodbo, ki je rezultirala temu albumu.

Svoja otroška leta sem preživel v vasici pri Novem Mestu. Sem kmečki otrok, ki se je z glasbo seznanil v vaški cerkvi in vpijal zvoke orgel, ljudskega petja in ki mu ni bilo težko vstajati v nedeljo ob petih zjutraj, da je pred mašo zaslišal pumpanje starega meha za orgle, ki jim je napolnil pljuča in me tresel v velikem pričakovanju prvega akorda. Adolescenca, prvi Iskrin gramofon in možnost večernega izhoda pa so ponudile tudi druge glasbene možnosti. In tu se začnejo ure letenja. Vsakdo, ki se je v tistih časih gibal v novomeškem okolju in tripal na glasbo ve, da se je zgodila novomeška scena s skupino Rudolfovo. Prva pop rock ekipa, ki je prebila lokalni okvir, obenem pa zasadila v tem okolju travmo, ki jo bo upam razdrla prav skupina, o kateri pišem danes. Takrat se je zgodil v Novem Mestu glasbeni đet set, ki si je lahko s pomočjo premožnih staršev šel vzvišenost, in ostala sociala, ki smo imeli željo po glasbenem izražanju, pa je bil nakup melodijine kitare le pobožna želja. In tako smo verjeli, da so »Rudnli« bogovi. In vem, da sem tisočkrat virtualno preigraval Šalijeve (kitarist Rudolfovo) solaže v želji, da se enkrat dokopljem do inštrumenta in sam ustvarjam glasbo.

Enkrat je poslanec Poljšak rekel, da Bosance spoznaš po hoji, jaz pa dodajam, da Dolenjca spoznaš po žnablih, rojenih prav v tem času. Najsi bodo ozki al debeli, so nekako vzvišeno prifrknjeni in ti dajo vedeti, kdo je višja rasa. Prav privoščil bi vsem vam obisk ribje restavracije v osemdesetih letih v Novem Mestu, ki je bilo đet set zbirališče in je, kipel od samohvalisanja, napuha in nakladanja o muziki. V bistvu pa šele danes vidim, da je bilo vse tako puhlo in prazno da je novomeško glasbeno sceno, njej ustvarjalni naboj za mnogo let zakopalo v zemljo. Nekrofiliski poskusi skupine Drevored, Županove torte ipd. so bili le še večji žebelj v smrdljivi krsti, izgradnja studia RSL pa je bil harakiri novomeški glasbeni sceni, njenim sanjam o osvajanju sveta in ki se ni zavedala, da so glasba ljudje in ne ultra kitare, mix pulti s stotinami fejderji in pozerska vožnja s športnim kupejem po novomeških ulicah.
Biološko gledano pa na gnoju zraste novo življenje, če le seme pade na njegovo površino. In res je v poznih 80-ih Novo Mesto preletela ekstravagantna ptica, ki ji je na Dan D iz kljuna padlo seme. Grintavo, nepravilnih oblik, a vendar kaljivo. Prvi listi, ki so se dotikali gnoja, so bili pegasti in ogrizeni od žuželk, vendar so nahranili droben in izjemno lep cvet, ki so ga krstili »ko hodiš nad oblaki«. Potem pa je prišla huda suša, ki je rožico skoraj umorila. K sreči pa jo je samo prekalila, jo naredila še bolj žilavo in vztrajno ter jo nek barviti dan obdarilo z vodo. Pa ne kakršnokoli. S svežo, iskreno, polno življenja. In rožica, ki je tiho čakala, se je pognala zjutraj proti novemu soncu.
In ta rast imenovana Ure l… me navdaja z upanjem, da se bo urok preteklosti razblinil in nam v prihodnosti ponudil še kakšen presežek. Ko sem pred časom ob izidu singla »Jutranja« užival ob ritmiki in sporočilnosti komada, sem se zavedel, da je na poti še eno dete, ki bo postalo človek. In navkljub opozorilom, da bo album »težek« in težje prebavljiv kot predhodnik, nosi v sebi poseben čustven in socialen potencial, ki ga bomo dejansko ocenili šele čez čas. Pozitivne kritike in nabijanje pisunskih znalcev, da so Dan D s tem in prejšnjim albumom vodniki novih smeri in zvokovni originalci gladko oporekam. Itak se je večina dolenjskih glasbenikov, vključno z D-jevci napajala iz skupine U2. Zgodila pa se je neka druga čarovnija. Dolenjski žnabli so se pomanjšali in jih je čutiti glih toliko, da vemo poreklo izdelka, zrasla pa je trdnost in vsebina.

Ko sem izvedel, da se je (pred časom) skupini pridružil še basist Sekulovič, sem se močno ustrašil za prihodnost benda. Imel sem občutek, da se sestavlja dream team, ki se nikoli v zgodovini ni pokazal kot zmagovita rešitev. Nikole sicer osebno ne poznam, so pa do mene prišle vesti, da je v redu dečko. In na tem albumu se vidi bit njegove kvalitete. Če boste pozorno prisluhnili njegovemu muziciranju, boste ugotovili, da je on tisti, ki oceni kvaliteto skladbe s svojim igranjem. Skladbe, ki imajo nesporen umetniški pedigre, on nadgradi z nekim izjemnim in tenkočutnim filingom, »narejene« pa samo profesionalno obdela. Vsi, ki se sprašujete, kaj je »naj« na tem albumu, samo prisluhnite Nikoli in odgovor boste imeli na dlani.
Pa da ne pozabim:
Tokac: hvala za nekaj izjemnih verzov in odlično glasbeno vsebino v minulih letih. Ko boš oddal še tisti mali višek dolenjskih žnablov, ki si se jih nalezu v »Ribji« in »Slonu«, ti bo nebo naklonilo še tisto nekaj več.
Obra: iz ljenucavega avftaktarja si se prelevil v pomemben steber tega benda. Verjetno je na svetu veliko bobnarjev, ki tehnično bolj obvladajo svoj tolkalni komplet, vendar si se v mojih očeh iz šminkerskega pozerja razvil v polnokrven temelj substance, ki vem, da bo bogatila naš čas.
Kozjebradi: ne vem, kdo si, vendar, ko sem te prvič videl na odru, si mi bil takoj všeč. Si kitarist, ki presega rod opičnjakov in s svojim pristopom daješ veliko več, kot to opazijo omejeni glasbeni puhloglavci. Srečno.
Tipkalec: ko sem te prvič videl na odru, mi je bilo tvoje muziciranje in odrski luking tak, da bi te šutnu iz benda. S tem albumom si me prepričal v nasprotno. Imaš pravico, da si tak. Odloži žnable pa boš car (pr men).
Nikola: enkrat bi rad s tabo odigral en komad. Hvala za enkraten glasbeni poduk.
Žare: dolgoletna vztrajnost in enormna količina produkcije, ki jo dostikrat nisem najbolj cenil predvsem zaradi produkcije vokalov. In vendar je v muziki tako kot v fuzbalu. Vsak gledalec bi znal zadeti gol, igralec na igrišču pa ga fali. Vsa ta leta si bil na igrišču, mi pa še zmeraj sedimo na tribuni. Če danes nehaš, si naredu dovolj. Želim ti zdrava ušesa še dolgo!
Rezime: naj se ne sliši kot neko napucavanje. Učenci Dan D so z zadnjima albumoma vsebinsko in umetniško presegli svoje učitelje U2. Ta stavek lahko razume le tisti, ki je veliko let vpet v slo glasbeno sceno in ustvarja v teh produkcijskih pogojih. Kajti odličen angležarski bend v teh pogojih lahko zaigra le dva dura. Ne rečem, da je glasba Dan D odkritje novega ozvezdja. Je pa komet, ki bo upam čim dlje potoval po nebu. Albumu LEP bo skozi čas pokazal , da se je splačalo ustvarjati.
Dan D-jevci: želim vam, da ohranite ustvarjalni naboj. Zna se zgodit, da se bo dolenjska leta 2050 promovirala z Jakcem, cvičkom, Kozinatom, Krko in vami. Našteti so že na cilju, vas pa čaka še en maraton. Vas počakam na cilju.

Hans

V času pisanja te kolumne je izšel tudi album skupine Los Ventilos. Bend, ki mi je bil zmeraj antipatičen s prihodom novega pevca pa še bolj, me je z novim materialom razdvojil. Sem res pezde, ki lagodno skensla nekogaršnje usvatrjanje ali pa se bom malo bolj potrudil in pozorneje prisluhnil. Na šminkerski gnoj je padlo seme, ki je vzkalilo. Bog ve, kakšen bo njegov cvet, ampak listi in stebelce se je lepo razraslo. Tudi pevčevo.


Vas pozdravlja,
Hans



hans ti si en totalen vesolc! Bog ti pomagej!

#6 NLP

NLP

    arhitekt spektralnih platform prostora in časa

  • Moderator
  • PipPipPipPipPipPipPip
  • 5 981 prispevkov
  • Gender:Male
  • Location:Drugje
  • Interests:NIČ! ... pa malo akustike.<br />Trenutna zaposlitev:<br />arhitekt spektralnih platform prostora in časa

Objavljeno 02 junij 2009 - 04:17

hja, saj veš umetnik pač...
Nenad Patkovic

#7 Gaucho

Gaucho

    Povpraševalni PAjevec

  • Uporabnik
  • Pip
  • 3 prispevkov

Objavljeno 06 november 2009 - 09:57

QUOTE (hans @ 27. Apr 2009 09:43:44) <{POST_SNAPBACK}>
Nova verzija
DAN D – Ure letenja za ekstravagantne ptice ali
TEORIJA DOLENJSKEGA ŽNABLA


Tako kot v recenziji EME tudi tokrat podajam svoje mnenje, ki ga ne rabite obravnavat kot sveto resnico. Da bo tole pisanje bolj razumljivo in vas ne bo zmedel naslov, začenjam z zgodbo, ki je rezultirala temu albumu.

Svoja otroška leta sem preživel v vasici pri Novem Mestu. Sem kmečki otrok, ki se je z glasbo seznanil v vaški cerkvi in vpijal zvoke orgel, ljudskega petja in ki mu ni bilo težko vstajati v nedeljo ob petih zjutraj, da je pred mašo zaslišal pumpanje starega meha za orgle, ki jim je napolnil pljuča in me tresel v velikem pričakovanju prvega akorda. Adolescenca, prvi Iskrin gramofon in možnost večernega izhoda pa so ponudile tudi druge glasbene možnosti. In tu se začnejo ure letenja. Vsakdo, ki se je v tistih časih gibal v novomeškem okolju in tripal na glasbo ve, da se je zgodila novomeška scena s skupino Rudolfovo. Prva pop rock ekipa, ki je prebila lokalni okvir, obenem pa zasadila v tem okolju travmo, ki jo bo upam razdrla prav skupina, o kateri pišem danes. Takrat se je zgodil v Novem Mestu glasbeni đet set, ki si je lahko s pomočjo premožnih staršev šel vzvišenost, in ostala sociala, ki smo imeli željo po glasbenem izražanju, pa je bil nakup melodijine kitare le pobožna želja. In tako smo verjeli, da so »Rudnli« bogovi. In vem, da sem tisočkrat virtualno preigraval Šalijeve (kitarist Rudolfovo) solaže v želji, da se enkrat dokopljem do inštrumenta in sam ustvarjam glasbo.

Enkrat je poslanec Poljšak rekel, da Bosance spoznaš po hoji, jaz pa dodajam, da Dolenjca spoznaš po žnablih, rojenih prav v tem času. Najsi bodo ozki al debeli, so nekako vzvišeno prifrknjeni in ti dajo vedeti, kdo je višja rasa. Prav privoščil bi vsem vam obisk ribje restavracije v osemdesetih letih v Novem Mestu, ki je bilo đet set zbirališče in je, kipel od samohvalisanja, napuha in nakladanja o muziki. V bistvu pa šele danes vidim, da je bilo vse tako puhlo in prazno da je novomeško glasbeno sceno, njej ustvarjalni naboj za mnogo let zakopalo v zemljo. Nekrofiliski poskusi skupine Drevored, Županove torte ipd. so bili le še večji žebelj v smrdljivi krsti, izgradnja studia RSL pa je bil harakiri novomeški glasbeni sceni, njenim sanjam o osvajanju sveta in ki se ni zavedala, da so glasba ljudje in ne ultra kitare, mix pulti s stotinami fejderji in pozerska vožnja s športnim kupejem po novomeških ulicah.
Biološko gledano pa na gnoju zraste novo življenje, če le seme pade na njegovo površino. In res je v poznih 80-ih Novo Mesto preletela ekstravagantna ptica, ki ji je na Dan D iz kljuna padlo seme. Grintavo, nepravilnih oblik, a vendar kaljivo. Prvi listi, ki so se dotikali gnoja, so bili pegasti in ogrizeni od žuželk, vendar so nahranili droben in izjemno lep cvet, ki so ga krstili »ko hodiš nad oblaki«. Potem pa je prišla huda suša, ki je rožico skoraj umorila. K sreči pa jo je samo prekalila, jo naredila še bolj žilavo in vztrajno ter jo nek barviti dan obdarilo z vodo. Pa ne kakršnokoli. S svežo, iskreno, polno življenja. In rožica, ki je tiho čakala, se je pognala zjutraj proti novemu soncu.
In ta rast imenovana Ure l… me navdaja z upanjem, da se bo urok preteklosti razblinil in nam v prihodnosti ponudil še kakšen presežek. Ko sem pred časom ob izidu singla »Jutranja« užival ob ritmiki in sporočilnosti komada, sem se zavedel, da je na poti še eno dete, ki bo postalo človek. In navkljub opozorilom, da bo album »težek« in težje prebavljiv kot predhodnik, nosi v sebi poseben čustven in socialen potencial, ki ga bomo dejansko ocenili šele čez čas. Pozitivne kritike in nabijanje pisunskih znalcev, da so Dan D s tem in prejšnjim albumom vodniki novih smeri in zvokovni originalci gladko oporekam. Itak se je večina dolenjskih glasbenikov, vključno z D-jevci napajala iz skupine U2. Zgodila pa se je neka druga čarovnija. Dolenjski žnabli so se pomanjšali in jih je čutiti glih toliko, da vemo poreklo izdelka, zrasla pa je trdnost in vsebina.

Ko sem izvedel, da se je (pred časom) skupini pridružil še basist Sekulovič, sem se močno ustrašil za prihodnost benda. Imel sem občutek, da se sestavlja dream team, ki se nikoli v zgodovini ni pokazal kot zmagovita rešitev. Nikole sicer osebno ne poznam, so pa do mene prišle vesti, da je v redu dečko. In na tem albumu se vidi bit njegove kvalitete. Če boste pozorno prisluhnili njegovemu muziciranju, boste ugotovili, da je on tisti, ki oceni kvaliteto skladbe s svojim igranjem. Skladbe, ki imajo nesporen umetniški pedigre, on nadgradi z nekim izjemnim in tenkočutnim filingom, »narejene« pa samo profesionalno obdela. Vsi, ki se sprašujete, kaj je »naj« na tem albumu, samo prisluhnite Nikoli in odgovor boste imeli na dlani.
Pa da ne pozabim:
Tokac: hvala za nekaj izjemnih verzov in odlično glasbeno vsebino v minulih letih. Ko boš oddal še tisti mali višek dolenjskih žnablov, ki si se jih nalezu v »Ribji« in »Slonu«, ti bo nebo naklonilo še tisto nekaj več.
Obra: iz ljenucavega avftaktarja si se prelevil v pomemben steber tega benda. Verjetno je na svetu veliko bobnarjev, ki tehnično bolj obvladajo svoj tolkalni komplet, vendar si se v mojih očeh iz šminkerskega pozerja razvil v polnokrven temelj substance, ki vem, da bo bogatila naš čas.
Kozjebradi: ne vem, kdo si, vendar, ko sem te prvič videl na odru, si mi bil takoj všeč. Si kitarist, ki presega rod opičnjakov in s svojim pristopom daješ veliko več, kot to opazijo omejeni glasbeni puhloglavci. Srečno.
Tipkalec: ko sem te prvič videl na odru, mi je bilo tvoje muziciranje in odrski luking tak, da bi te šutnu iz benda. S tem albumom si me prepričal v nasprotno. Imaš pravico, da si tak. Odloži žnable pa boš car (pr men).
Nikola: enkrat bi rad s tabo odigral en komad. Hvala za enkraten glasbeni poduk.
Žare: dolgoletna vztrajnost in enormna količina produkcije, ki jo dostikrat nisem najbolj cenil predvsem zaradi produkcije vokalov. In vendar je v muziki tako kot v fuzbalu. Vsak gledalec bi znal zadeti gol, igralec na igrišču pa ga fali. Vsa ta leta si bil na igrišču, mi pa še zmeraj sedimo na tribuni. Če danes nehaš, si naredu dovolj. Želim ti zdrava ušesa še dolgo!
Rezime: naj se ne sliši kot neko napucavanje. Učenci Dan D so z zadnjima albumoma vsebinsko in umetniško presegli svoje učitelje U2. Ta stavek lahko razume le tisti, ki je veliko let vpet v slo glasbeno sceno in ustvarja v teh produkcijskih pogojih. Kajti odličen angležarski bend v teh pogojih lahko zaigra le dva dura. Ne rečem, da je glasba Dan D odkritje novega ozvezdja. Je pa komet, ki bo upam čim dlje potoval po nebu. Albumu LEP bo skozi čas pokazal , da se je splačalo ustvarjati.
Dan D-jevci: želim vam, da ohranite ustvarjalni naboj. Zna se zgodit, da se bo dolenjska leta 2050 promovirala z Jakcem, cvičkom, Kozinatom, Krko in vami. Našteti so že na cilju, vas pa čaka še en maraton. Vas počakam na cilju.

Hans

V času pisanja te kolumne je izšel tudi album skupine Los Ventilos. Bend, ki mi je bil zmeraj antipatičen s prihodom novega pevca pa še bolj, me je z novim materialom razdvojil. Sem res pezde, ki lagodno skensla nekogaršnje usvatrjanje ali pa se bom malo bolj potrudil in pozorneje prisluhnil. Na šminkerski gnoj je padlo seme, ki je vzkalilo. Bog ve, kakšen bo njegov cvet, ampak listi in stebelce se je lepo razraslo. Tudi pevčevo.


Vas pozdravlja,
Hans

Hans, vidim, da se trudiš narediti vtis...besedna zveza "šminkerski gnoj" ga je naredila celo name, saj sem del tega gnoja. Ko bi le imeli v Slo več takih retorikov, ki toliko mozgajo in pišejo forume...
LP

Prispevek uredil/a: Gaucho, 06 november 2009 - 10:26 .





0 uporabnikov bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov